Za eno posebno

... in srčno osebo. Polno energije, dobre volje, v vsakem najde kaj lepega in dobrega.
Uživala sem v ustvarjanju zanjo, upam, da sem "zadela" njene barve in sladki uhani naj bodo za tople poletne večere ali kar tako malo za hec :-)

S. hvala za vse... to kar si dala otrokom se ne da kupiti ali dobiti... še tako majhna stvar nekomu pomeni veliko... naj bo čas, znanje, pohvala, nasmeh... vse to si jim dala 1000%

Nekateri ljudje hitro pridejo v naše življenje

in tudi hitro gredo.
Nekateri ljudje pa nam postanejo prijatelji

in ostanejo v našem življenju.
Pustijo lepe odtise v naših srcih

in so naši prijatelji.

Morski vikend

Slovenska obala, krasna družba, smeha, ležanja na plaži, kopanja v morju... vse to že dolgo nisme doživela v mesecu juniju. Krasen vikend smo izbrale za pohajkovanje...bilo je res lepo

Da se nismo izgubile v množici smo imele za vratom  in na telefonih ribice

Zdaj bo lažje počakati na "tapravi" morski dopust. Še dober mesec...

Žreb

Prišel je petek, posijalo je sonce, pred vrati je  lep in odklopljen ženski vikend. Za vratom imam še "toplo" ogrlico, v stilu: zjutraj še v pečici, pred malico že v uporabi :-) O tečnem ponedeljku ni več sledi in tudi za vse naslednje me ne skrbi.

A ne paše lepo na moj vrat? :-)

Seveda vas zanimajo rezultati žreba. Random.org je opravil delo z odliko :-)

16 oseb je  komentiralo, hvala za vse prijazne besede, super ste!

Nekaj materiala za ustvarjanje ter ribico za okoli vratu in njeno manjšo različico za okrasiti mobilni telefon dobi

Suzana, ki je napisala:

 

Izbrala si krasne barve. Napolnjen z lepimi spomini pa je še bolj dragocen!

In ker sem danes židane volje, sem še enkrat kliknila na izbiro, žreb je bil naklonjen Sandri, ki je napisala

Album je prekrasan Hali,divan poklon!
Pozdrav:)

In še darilce, ki ga dobi... tortica na ogrlici in uhančki iz prejšnje objave.

Suzana in Sandra prosim pošljita naslove na hali72@gmail.com. V začetku drugega tedna bosta šla darilca na pot...

Limonina torta

Recept sem našla na kulinarični Sloveniji.
Mhmhm ja, glede na to, da se zadnji čas izogibam sladicam, sem si jo privoščila v eni drugi kombinaciji.Kombinaciji biskvita in kreme, vse skupaj  oblito s sladkornim ledom in okrašeno z mini vrtnicami - rumenimi seveda in zelenim listkom.
Že preizkušeno, sladica je brez kalorij, čas za pripravo pa po moje malce daljši od tistega, kjer uporabimo "taprave" sestavine.

...in še koščka torte, ki bosta uhančka postala

Pa še skupaj...

Še nekaj mini sladkarij brez kalorij je v izdelavi, a moram počakati, da bodo pri prejemnici. Maja, ki me je navdušila  ima kar prav, izdelava teh sladkarij te kar malo zasvoji, "padeš not" , bi rekel moj najstnik.
Pri iskanju idej na internetu sem naletela na tole stran, kjer sem našla kar nekaj uporabnih stvari, mogoče pride prav še komu.

In ne pozabite, do jutri zjutraj imate še čas za prijavo .

Princeska...

...na zrnu graha.
Na grah in na tole pravljico me je asociral spodnji obesek, ki sem ga sestavila v ogrlico. A ni odbit?

Temnejša zelena je še ostanek od prejšnje objave, dodala sem ji še jabolčno zeleno in modro (tudi iz ostankov). Relief na spodnji ploščici je narejen s skalpelom - na držalu je en tak zanimiv vzorček, pa sem ga odtisnila, da ne bo zmeraj v akciji grob "šmirgl" papir.

V bistvu pa je tale današnja objava namenjena eni drugi temi...

Sandra iz bloga Zondra art je napisala en krasen prispevek. Sem se kar malo zamislila... predvsem ob dejstvu, da se vsaka stvar zgodi z določenim namenom.

Včeraj smo imeli en mini zaključek v šoli pri Matevžu.Otroci so peli, igrali igrico, plesali... šele tam sem izvedela, da smo bili zbrani iz čisto posebnega razloga... Drugo leto ne bodo več skupaj, ampak jih bodo razdelili v dva razreda. Vesela sem zaradi tega, saj imeti v razredu 26 razigranih glavic, jih kaj naučiti in se jim posvetiti, ni lahko. A vseeno sem imela včeraj cmok v grlu, ko so peli, že skoraj ponarodelo pesem Za prijatelje...
Še dobro, da sem vzela s sabo fotoaparat in jih takole skupaj fotografirala...Sama pri sebi sem pomislila, kako starši včasih zavijamo te mladičke v vato, se bojimo njihovih reakcij, si mislimo, kako težko jim bo brez kakšnega prijateljčka ... Ampak vez ostane, četudi štiri ure niso več skupaj pri pouku.Še zmeraj je varstvo, podaljšano bivanje, praznovanje rojstnih dni. Ko sem Matevža vprašala, zakaj mi ni nič povedal, je rekel: Mami to je bilo presenečenje!

Kot pravi Sandra: ujeti moramo trenutek in ga ohraniti v spominu še dolgo, dolgo...

Inspiracija

Ponedeljek se je prevesil v torek... Siten ponedeljek v malo manj siten torek? Kaj pa vem takšnega kot si naredimo... Če sami sebe prepričamo, da nas kakšen dogodek, stvar, vreme ne spravi v slabo voljo, nas ne spravi in pika.
V soboto sem preskočila jutranjo kavo, sama ne vem zakaj, ampak počutje je bilo res nikakvo, do kosila sem nekako prebrodila, na hitro opravila nakup (hladilnik je res magično prazen kar naprej) in si potem  privoščila malo ležalnika, knjige in skodelico KAVE. Energija je skočila v višave in napadla me je  fimomanija. Naredila sem tale vzorček

In inspiracija...tale papir...

In potem je ostalo kup ostankov in so nastali še tile koščki...

In ostankov je bilo še, malo sem jih pregnetla in se šla malo "magičnega skrivanja" :-)

In sobotno popoldne se je prevesilo v večer... Nastalo je še nekaj sladkih malenkosti, ki pa še niso za pokazati, bom naredila še kakšen sladoled in tortico in potem pokazala. Rada imam sladkarije  in Maja me je okužila s svojimi izdelki.
Lep mavrični torek vam želim!

Moški čestitki

Spet je en vikend mimo. Kot ponavadi raznolik vikend ( kot vsi v zadnjih dveh mesecih), delo, ustvarjnaje, druženje, praznovanje, nakupovanje... Uf ja, dan bi lahko imel malo več ur, kaj?
Za enega sedemdesetletnika sta nastali dve čestitki z motivom grozdja.
Ena je seveda zašita :-)

In druga 3d. Motiv sprintan, izrezan s škarjicami za nohte, nekaj jagod na grozdju poudarjenih z bleščicami

In za konec še Matevž s "hišnim" ljubljenčkom. Ne, ne saj ni bil zares v hiši...našel ga je nekje v travi, mu uredil domovanje in da takole cartal. Mhmhm ja, jaz nisem najbolj navdušena nad temi plazilci, taš tamal pa...saj že veste, d aje pravi živaloljubec. In čez nekaj časa ga vprašam, kaj je delal na nosu, da ima kri? Martinček me je ugriznil. Halo, kako te je lahko ugriznil? Ja nos sem tiščal vanj... In včeraj mu je ušel na vrt... krokodilje, ne ne martinčkove solze so tekle... Pol sva se nekako zmenila, da mu je na vrtu pa res lepo ob vseh rastlinah in žužkih pa še svobodno lahko teka in se sonči.
Takole je izgledala ljubezen

Nikakor ne morem naložiti fotke ...grrr in tudi komentirati nekaterih vaših krasnih blogov.
Lepo prosim, če lahko pri nastavitvah komentarjev ( tisti ki nimate) obkljukate tisto prvo možnost - da lahko komentirajo tudi anonimni. Potem se odpre zavihek, kjer lahko vpišem vsaj ime in dodam povezavo na blog.
Danes je res en siten, siten dan...
Evo danes mi je uspelo naložiti še fotke našega živaloljubca, juhej!

Album in nagrada

Zadnje dni sem spet malo bolj v polymer vodah, ampak tale album je nastal že pred nekaj časa. Želela sem ga podariti skupaj s tem darilom, pa me je sodelavka spomnila, da bi bilo večje presenečenje, če jaz fotografije razvijem, nalepim in vse skupaj naknadno dam prejemnici.
Ne, nisem še dala prejemnici, ampak je tako zaposlena penzionistka, da po moje bloga ne bo ravno danes pogledala :-)

 Prva stran z vnukinjo in vnučkom...

 Uuuuu odpiramo darilce...

 Čas za torto...

 Pa še zadnja...

Nekaj je enobarvnih listov, nekaj potiskanih. Okrasja ni veliko, tu pa tak kakšna štampiljka, rožica. Potiskani papirji so že sami po sebi zelo bogati, album ni velik, fotografije zasedejo skoraj celo stran.

In zdaj še k nagradi, ki sem jo omenjala v naslovu.
Danes je tole 50. objava na mojem "novem" blogu,  na 500 podlage objav na starem :-)

In zato bom 10. junija izžrebala nagrajenca, ki bo prejel paketek presenečenja. Kot ponavadi, malo ustvarjalnega materiala in sigurno kakšen izdelek. V žreb bodo vključeni vsi komentarji, ki prispejo do petka, 10. junija do 8. ure zjutraj.

Zaključna prireditev

Nope, danes ne bo objava posvečena ustvarjanju...ali pa morda ja. Ustvarjanju, ampak ne iz mojih rok. Preden sem včeraj zvečer ( ali so bile to že prve minute današnjega dneva) zaprla oči, sem rekla: tole dogajanje včeraj pri nas moram zabeležiti v moj dnevnik, to je dogodek o katerem se bo še dolgo govorilo v našem malem kraju... devetošolci so skupaj s svojimi prijatelji, učiteljico Sandro in kopico drugih učiteljev pripravili res lepo prireditev ob zaključku šolanja.
Otroci so bili odlično pripravljeni, sproščeni, oder je bil... kot da je ustvarjen zanje. Marsikdo do včeraj sploh ni vedel, koliko odličnih pevcev, plesalcev imamo. In saba pri sebi sem pomislila, kako pomembna je vloga odraslih, da to prepoznajo, spodbujajo, jih pohvalijo in na koncu koncev nagradijo - včerajšnja prireditev je bila res nagrada za vse nas.

Odlični pevci in spremljevalca na klavirju (prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Beogradu) in flavti z uspešnico iz filma Titanik...

...voditeljski par ( en član  je moj, moj, moj )

Pel je tudi mladinski pevski zbor... najprej Valeto, me je kar malo stisnilo ( čez 14 dni nas čaka tudi to). V prvi vrsti tudi naša Tinkara...

In potem je prišel še otroški zborček v čisto tapravih rekvizitih za na morje, saj so zameli Mi gremo pa na morje...

Ja, ja tudi plesali so... bili so cart za pojest.
Še  plesalci in plesalke

...in ja tudi breakdancerje imamo...

...in raperje s svojo lastno pesmijo o Španiji in ljubezni ( nimam fotke)

In za konec še zahvale vseh voditeljem vsem učiteljem, tehnikom, sodelujočim...

Ne, ne ni bilo še čisto konec... nastopil je še vrhunec popoldneva

"Deževali" smo s prsti, "grmeli"po kolenih, ustvarili čisto pravo nevihto, energija je bila.... neverjetna
 Tudi "beatboxali" smo...Sašo je car! In ccc, kkk, ppp sploh ni tako enostavno kot se najprej zdi :-)

Bili smo v Afriki, skakali smo z Jump, mislili na morje s Poletjem v školjki in zaključili z Avsenik Medley... pa ploskali, ploskali, ploskali... Perpetuum jazzile so ... simply the best. Hvala za čudovit zaključek naše prireditve.
Upam, da sem vam razdelila  malo energije, ki so nam jo včeraj podarili vsi nastopajoči. Fotografije niso najboljše, mogoče bo kdo objavil še "uradne" pa bom naknadno dodala povezavo.

Srečna in vesela sem za tole prireditev...to je stvar, ki bo devetošolce spominjala na nekaj lepega, veselega, enkratnega. In ja lepi spomini so nekaj najboljšega kar ponesemo s sabo v svet.
Dragi moji, vi ste CARJI in pred vami je še veliko, veliko lepega!