Na grah in na tole pravljico me je asociral spodnji obesek, ki sem ga sestavila v ogrlico. A ni odbit?
V bistvu pa je tale današnja objava namenjena eni drugi temi...
Sandra iz bloga Zondra art je napisala en krasen prispevek. Sem se kar malo zamislila... predvsem ob dejstvu, da se vsaka stvar zgodi z določenim namenom.
Včeraj smo imeli en mini zaključek v šoli pri Matevžu.Otroci so peli, igrali igrico, plesali... šele tam sem izvedela, da smo bili zbrani iz čisto posebnega razloga... Drugo leto ne bodo več skupaj, ampak jih bodo razdelili v dva razreda. Vesela sem zaradi tega, saj imeti v razredu 26 razigranih glavic, jih kaj naučiti in se jim posvetiti, ni lahko. A vseeno sem imela včeraj cmok v grlu, ko so peli, že skoraj ponarodelo pesem Za prijatelje...
Še dobro, da sem vzela s sabo fotoaparat in jih takole skupaj fotografirala...Sama pri sebi sem pomislila, kako starši včasih zavijamo te mladičke v vato, se bojimo njihovih reakcij, si mislimo, kako težko jim bo brez kakšnega prijateljčka ... Ampak vez ostane, četudi štiri ure niso več skupaj pri pouku.Še zmeraj je varstvo, podaljšano bivanje, praznovanje rojstnih dni. Ko sem Matevža vprašala, zakaj mi ni nič povedal, je rekel: Mami to je bilo presenečenje!
Kot pravi Sandra: ujeti moramo trenutek in ga ohraniti v spominu še dolgo, dolgo...
5 komentarjev:
Hvala ti draga Hali što si me spomenula u današnjem postu, baš si me ugodno iznenadila:)
Jako lijepo od tebe.
Prekrasna mi je tvoja zelena ogrlica, maštovita je i puna pozitivne energije baš kao i ti!
Hvala ti još jednom pusa velika!:)
Čudovita ogrlica Hali in ko si ravno omenila ... pa res spominja na grahke.
Delitev razreda pa.... saj bo. Manjši razred (ali pa sem samo jaz tako vajena) je veliko boljši.
Krasna je tale zelena ogrlica. Slovo je vedno začetetek nečesa novega.
Ta tvoj obesek pa res spominja na princesko in zrno graha :). Ja verjamem, da si imela cmok in res je, da so starši včasih preveč zaščitniški ampak najbrž je to povsem naravno. Vsekakor bo časa za druženje še vedno dovolj.
Res se vse zgodi z nekim razlogom, čeprav za 3/4 stvari ne vemo zakaj ;) Je pa res, ko potem pomislimo za nazaj in si rečemo: je bilo res dobro, da se je tako odvilo. Tako je treba samo zaupat, da se bo vse odvilo tako, kot se mora za nas.
Objavite komentar