Najprej služba, potem usklajevanje kje, kdaj poberem otroke, knjižnica, domov...kaj bo za kosilo... a še ni, ful sem lačen. Hitrostno prehitim samo sebe, pripravim haše omako in špagete, pojemo in že peljem velikega na trening. Ko se vrnem, pride ravno še mož domov, še njemu kosilu, vmes kuham še za danes. Par besed, kdaj , kam je treba do večera še koga odpeljati/pripeljati...pravi da bo on prevzel te naloge.
Skuham si čaj, o katerem je tako slastno pisala Sandra na svoji strani ( jap tudi piškoti so bili zraven...masleni, Vila Lila je napisala recept in res se odlično podajo k čaju) in grem v pralnico/ustvarjalnico. Najprej zložim /zlikam eno žehto, drugo dam prati ( nikoli končana zgodba) in potem se lotim mavričnih izdelkov... Gnetem, prelivam barve, delam kroglice, pa spet malo valjam in izdelam bučke... Nataša je že pred časom izdelala mehurčkaste obeske, sem morala poskusit tudi jaz ( zamudno , a terapevtsko in pomirjajoče). Pred peko je izgledalo takole...
Po peki pa... še ni sestavljeno vse, bo pa kmalu, upam in vam takrat pokažem.
Močno si želim, da naredim še en jesenski venček za na vrata ( in upam, da me čas ne prehiti in bo potrebno že adventnega dat gor), razmišljam kaj bi prilepila na kupljen obod in izdelam nekaj bučk in listkov. Poiskati moram že nabaran jesenski material in potem vse skupaj nalepiti na obroč. Mi bo uspelo vsaj za vikend?
Vse skupaj porinem v pečico in že me "kliče" moj drugi najboljši prijatelj - sušilec. Zložim še eno rundo, polikam, pokupčkam in kličem lastnike kupov naj jih pridejo pospraviti.
Ura... je že konec dnevnika, ko prilezem iz kletnih prostorov, pripravim stvari za naslednji dan, 5x opomnem vse, če imajo pripravljene stvari za naslednji dan... spakiram kartico in cepilno knjižico najmlajšemu, ker imajo sistematski pregled. Sledi tuš in še en čaj, tokrat ga pripravi Tinkara, malo se požulimo na sedežni in počasi se hiša umiri. Lubčka za lahko noč, metin čaj in med naredita svoje, mehka, topla odeja svoje in uspavalno sredstvo (TV) svoje. Tudi tu bi podrla hitrostni rekord, 3 minute pa že spim kot polh.
Ekola pa ste se prebili do konca te objave, naj vam moja mavrica vsaj malo polepša ta turoben, deževen dan in pričara nasmeh na obraz.
11 komentarjev:
In med vso to norišnico si uspela še toliko narest!!???? Daj organiziraj eno delavnico: kako organizirati samega sebe in svoj čas, pridem ziher!! Spet moj poklon do tal, sila si!!
PS
A se tvoji doma zavedajo, kakšno moč imajo?
Preslatke su ti bundeve Hali!
Hm, koliko ur pa ima tvoje popoldne? Ne morem verjet da po vsej verjetnosti točno toliko, kot moje ne. Pa pri meni so -3 otroci (ajd, pa + en pes, ki je trenutno kar zahteven:) ). ajoooooooj, ti si specialist za delanje slabe vesti.
Na delavnico, kot jo predlaga Maja, se pa tudi jaz takoj prijavim :))))
Tudi jaz se sprašujem, kako ti vse to uspe v enem popoldnevu?
Hali tole boš pa ob prvi priliki ko te vidim imela zagovor kako ti vse to uspe
Tole je pa bilo enega dela: sem, tja, to, ono :-))
Pridna in naredila si čudovite bučke!
Neverjeten multipraktik si! Ampak, a ne, da se takrat, ko je največja gužva, še največ dodatnega naredi?
Fajna fimo peka :)
A se zafrkavaš? Vse to v enem navadnem sredinem popoldnevu? Jaz sem celo popoldne sedela na sestanku in zvečer stala v špičakih in petkah na Podjetniku leta ... me še danes noge bolijo! Pametnega nisem naredila pa 0.
Luštne bučke so nastale in verjamem, da bo venček čudovit.
Hmmm ... tudi jaz dvomim, da ima tvoj dan/popoldne toliko ur kot moj. Res ne vem kako vse to uspeš stlačit v en sam dan, nekaj ur. Saj je kakšen dan hiperaktiven. Ampak pri tebi takšni dnevi kar sledijo drug drugemu.
Hali - ti nisi Hali, ti si SUPER HALI!
Objavite komentar