Včeraj je bil dan, praznik Dan spomina na mrtve. Dan ko se spominjamo vseh istih, ki so bili nekoč z nami, pa več niso. Na marsikoga se spomnim tudi čez leto, na njih nas spomni kakšna glasba, kakšen vonj, dogodek... Čez čas se bolečina ob izgubi malo omili, spominjam se lepih dni, se nasmehnem ob kakšnih smešnih spominih. Včasih se sprašujem, kako bi bilo, če bi bila ta oseba še z nami, bi kaj spremenili, popravili, drugače reagirali na kakšno stvar?
Vam pokažem dve sožalni vizitki, ki jih ne delam pogosto ( hvala bogu bi rekla)
Upam, da ste preživeli umirjen dan, poln lepih spominov.
5 komentarjev:
Krasne su! Veliki pozdrav:)
Takšna voščila, ki to pravzaprav niso, nas spomnijo na minljivost življenja in kako zelo je treba izkoristiti vsak trenutek.
Objemček.
Preprosto lepi. In res Hvala Bogu, da ti jih ni potrebno delati prepogosto.
zelo sta lepi in hvala bogu jih res ne rabomo delat velikokrat
To so res vedno žalostni razlogi za ustvarjanje...Zelo sta lepi.
Objavite komentar