Album prvič

En teden, dva albuma. Tale ni čisto "moj". V bistvu sem samo pomagala Tinkari in njenim sošolcem, da so skupaj naredili spominski album. Otroška domišljija ne pozna meja, napisani stavki so tako prisrčni...se mi zdi, da s takšnim poslovilnim darilcem, ne moreš zgrešiti.
Torej, šestošolci so se poslovili od nadomestne učiteljice angleščine. Prav luštno so se imeli, vsaj po pripovedovanju otrok, po vsaki uri sem dobila natačno poročilo, kaj so se učili, kaj so delali, kako so peli pesmico, da so si lažje zapomnili dele telesa, ure so bile zanimive, angleščina jim je postal eden ljubših predmetov.
Ampak žal je tako, da so se skupne učne urice iztekle, mislim pa, da se bo vedno z veseljem spomnila na te male glave, sploh ko bo listala po albumu in brala njihove besede namenjene njej.
Takole si jih je Tinkara razvrstila po likalni deski in vsakemu kartončku dodala še kakšno malenkost.

Papir, ki sem ga uporabila  za platnice se mi je zdel zelo primeren: angleščina, črke, številke...

 Vrtnice, pikapolonica za srečo...

Nekaj strani notranjosti...

 Za konec še ena misel , ki sem jo našla na internetu...

Učitelj  se dotika večnosti
Nikoli ne ve do kod bo segel njegov vpliv.

(Henry Brooks Adams)