Tema je tokrat - zdravo življenje in še zmeraj ustvarjamo za Europa Donna.
Jaz sem ustvarila tole easel card z deklico, ki izvaja jogo.
Jogo obiskujem že sedmo leto, prvi dve leti enkrat na teden, zdaj že peto leto dvakrat na teden. Joga ni telovadba, pravi moja Anita, voditeljica joge, v vseh teh letih ni bila na vadbi nikoli slabe volje, vsaj jaz je nisem občutila. Obiski joge so zmeraj nekaj posebnega, zmeraj pove kakšno zanimivo življenjsko dejstvo, tolikokrat se najdem, da tisti trenutek potrebujem ravno tisto, kar nam tisto vadbo da. Dihanje, dihanje, dihanje, dihamo živimo, za tukaj in zdaj. Iz "trpeče" vadbe, sem že zdavnaj prešla v vadbo, kjer vedno znova in znova odkrivam, kje so še vse moje rezerve, kaj vse še zmorem, da meja v bistvu ni, razen v naših glavah. Joga je zame popolna sprostitev, čisti užitek dvakrat na teden in na koncu, ko pride čas za sproščanje rečem, u a že? In potem v nekaj minutah totalen odklop, sprostitev z veliko začetnico, saj zmeraj, ampak zmeraj v tistih parih minutah zaspim, zaspim tako močno, da včasih celo sanjam...in potem energija drži res cel teden. Pravijo, da se vse zgodi ob svojem času, vesela, sem, da mi je prišla naproti...joga in Anita, nikoli nisem spustila obiska samo zato, ker se mi pa danes res ne ljubi, zunaj je dež in ne da se mi ven iz tople hiše...teh izgovorov ni, so samo tehtni in opravičljivi razlogi, kot so bolezen ali kakšen res poseben dogodek. Ampak, a veste, da v vseh teh letih, ko obiskujem jogo, sem bila morda 3x malo prehlajena, kakšna trebušna viroza in to je to. Zdrava kot riba...trkam, trkam... In da se dotaknem še 108 pozdravov soncu... V vseh letih sem jih naredila že kar nekaj. Nazadnje pred mesecem dni...zmeraj imam na koncu tak zmagoslaven občutek, hvaležna za izkušnjo, hvaležna svojemu telesu, da to zmore...Sploh ne razmišljaš več, koliko jih še moram izvesti, samo delaš in dihaš, dihaš...
Tako je bila ena in edina ideja, kaj ustvariti za tokratni izziv... natisnila sem sliko iz spleta, sliko deklice v roza, ki je v pozi drevesa, prizemljena, z nogami trdno na tleh, kot moramo biti ženske, da zmoremo vse izzive, ki nam jih prinaša življenje. A vseeno smo srečne, ko smo ljubljene, ko nekdo lepo skrbi za nas, ko nam podari kakšen kompliment ali ko lahko kdaj komu predamo del bremena. Včasih je dovolj že to, da lahko komu kaj "pojamramo"
Sreča čaka na vse nas, dage moje, le ujeti jo je potrebno....
5 komentarjev:
O Branka, pridna. Sedem let joge res ni malo, je kar dobra kilometrina.
Ni čudno, da je tvoj obraz tako svež in nasmejan 😊
Lepo voščilnico si naredila za dobrodelnost.
🤗
Vse pohvale da tako pridno hodiš na jogo - meni se začnejo oči skupaj lesti po 10 minutah...Čudovito roziko si naredila in občudujem kako si božično zvezdo spremenila v lotusov cvet :)
Logičen rezultat tvojega zapisa o jogi je ta lepa in pozitivna voščilnica. :-) Vesela sem za tebe, da si v jogi našla vse, kar ti je ljubo in te polni s pozitivno energijo. Uživaj! <3
Bravo za jogo in tvojo zgodbo!
Tvoja ideja za zdravo življenje mi je zelo všeč :-)) Krasno voščilnico si naredila!
Lep zapis, da ne govorim o voščilnicah, ki so vse edinstvene😊🤩😍!
Objavite komentar